Find in Library

Leto 1985 je prineslo jezikoslovju precej znanstvene bere, dobre in slabe. Med dobro zasluži posebno pozornost knjiga Oblikoglasje dunajskega jezikoslovca Wolfganga U. Dresslerja. V knjigi je zbrano praktično vse, kar se ve o oblikoglasju ( = morfonologiji), pregledno in urejeno. Pisec knjige se postavlja na stališče, da ni v opisni slovnici poleg glasnikoslovja (=fonologije), oblikoslovja, skladnje itd. še posebnega oddelka oblikoglasje, temveč je le-to zgolj prehodno področje med glasnikoslovjem in oblikoslovjem. Spričo tega je razumljivo, da je v knjigi veliko govora tudi o tem dvojem, zlasti o glasnikoslovju. Nekatere obravnavane zadeve so bolj ali manj že znane, druge so nove. Prikazovati novo v tako obsežnem delu (439 strani) je seveda težka naloga, podpisani sem si jo olajšal tako, da sem za prikaz izbral samo eno vprašanje: kako se dajo nekatere glasnikoslovne (=fonološke) značilnosti izvajati iz znakoslovnih (=semiotičnih) zakonitosti.